Neki mlad kralj je želel modro vladati. Sklical je najmodrejše ljudi svojega kraljestva in jim ukazal, naj zberejo vso modrost v knjige, da jo bo lahko prebral in se naučil dobro vladati.

Modrijani so začeli svojo težko nalogo in jo končali v tridesetih letih. Dolga karavana kamel je nesla trideset tisoč knjig proti kraljevi palači. Kralj, ki je bil sedaj že v srednjih letih, se je ukvarjal z mnogimi obveznostmi in načrti. Gledal je dolgo vrsto kamel in dejal: »Prezaposlen sem, da bi prebral toliko knjig. Odpeljite jih in strnite njihovo modrost v manj knjig.«

To delo je trajalo petnajst let in modrijani so ponosno napisali pet tisoč knjig. »Še vedno preveč,« je dejal kralj. »Petdeset bi jih bilo več kot dovolj.« Večina modrijanov je že umrla in njihovi nasledniki so nadaljevali delo in v desetih letih so kralju prinesli petdeset knjig. Toda kralj se je med tem časom že postaral in postal utrujen. »Vse skupaj strnite v eno knjigo!« Ta napor jim je vzel pet let. Toda bilo je prepozno. Kralj je že ležal na smrtni postelji, ko so mu prinesli dragoceno knjigo, polno modrosti.

Človeško bivanje je omejeno. Nikoli ne bomo zajeli vsega znanja in uresničili vsega, kar načrtujemo. Storimo čimveč dobrega v tistem trenutku in v tistem okolju, kjer živimo.

»Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.«

Lk 9, 23